Vsadki za sluh

vsadki-za-sluh-image-1

Lani je dokaj neopazno minilo 30 let, odkar so v Avstraliji dali na tržišče prvi komercialni kohlearni implant (polžev vsadek), napravo z večkanalno elektrodo, ki se vgradi v polža notranjega ušesa. Elektroda neposredno stimulira slušni živec, ki informacije posreduje v možgane, ti pa prepoznajo govor oz. zvok. Tako je nastalo umetno elektronsko uho, ki omogoča, da tudi gluhi lahko slišijo. Leta 1996 so v Sloveniji prvi polžev vsadek uspešno vsadili tudi v UKC Ljubljana. Od tedaj je bilo v Sloveniji izvedenih že preko 250 operacij.

Na svetovnem tržišču obstaja več podjetji in inštitutov, ki ponujajo tovrstne vsadke. Med njimi so trije pomembnejši: ameriški Advance Bionic, avstrijski Medel in avstralski Cochlear. Slednji dobavlja vsadke za približno ¾ vseh operacij v svetu.

Veliko sredstev od prodaje vsa ta podjetja vlagajo v razvoj novih izboljšanih različic polževega vsadka, pa tudi drugih vsadkov za sluh, ki se pojavljajo v zadnjih letih. Po zagotovilih vodilnih je Cochlear v razvoj novih rešitev lani vložil kar 14% skupnih prihodkov. K temu je treba prišteti še prevzeme posameznih inštitucij, podjetji in projektnih skupin, ki s svojim znanjem obvladujejo nek segment tega področja, pa jih potem večje korporacije integrirajo v svoje celovite rešitve.

K slušnim vsadkom se je potrebno zateči, ko običajni slušni aparati osebi z izgubo sluha (naglušni ali gluhi osebi) ne nudijo več zadovoljive pomoči. Namenjeni so seveda tudi gluho ali naglušno rojenim otrokom.

Slika 1Slika 1 nazorno prikazuje različne razpoložljive slušne rešitve in jih razporeja na podlagi točke v slušni verigi, kamor posamezne rešitve usmerjajo svoje delovanje. Prva pomembna razlika med njimi je že v dejstvu, ali naprava zahteva operacijo (vsadki) ali pa ne (slušni aparati). Slednji pošiljajo akustični signal (pojačan zvok) neposredno v sluhovod.

Naprave, ki zahtevajo kirurški poseg, imenujemo vsadki za sluh, ki jih  lahko delimo v akustične in električne. Akustični vsadki delujejo na osnovi mehanske moči, medtem ko električni vsadki nudijo električno stimulacijo slušnega živca. Poleg že v začetku članka omenjenih polževih vsadkov, štejemo sem še vsadke možganskega debla (angl. auditory brainstem implant oz. krajše ABI).

Obstaja tudi hibridna naprava, ki je kombinacija polževega vsadka in slušnega aparata. Med močno naglušnimi srečujemo ljudi, ki imajo zelo veliko izgubo sluha na višjih frekvencah slušnega spektra, medtem ko imajo na nizkih frekvencah sluh dokaj ohranjen. Take osebe dobro zaznavajo zvočno dogajanje okoli sebe, vendar imajo težave z razumevanjem govora. S krajšo elektrodo polževega vsadka se jim omogoči poslušanje višjih frekvenc, medtem ko na nižjih frekvencah akustična komponenta hibrida opravlja vlogo slušnega aparata.

Med akustične vsadke sodijo:

  • vsadki na osnovi kostnega prevajanja (angl. bone conduction implants BCI), ki pošiljajo moč tresljajev po lobanjski kosti,
  • vsadki srednjega ušesa (angl. middle ear implants MEI), ki z mehansko močjo tresljajev delujejo na eno izmed slušnih koščic in
  • direktni akustični polževi vsadki (angl. direct acoustic cochlear implants DACI), ki z mehansko močjo tresljajev delujejo neposredno na perilimfo v notranjem ušesu.

Če torej sledimo naravni poti zvoka, ta potuje skozi uhelj po sluhovodu do bobniča ter preko koščic do perilimfe v polžu, kjer se pretvori v električen signal in potuje dalje po slušnem živcu do možgan. Tako lahko zelo nazorno postavimo vse vsadke na trak, odvisno od tega, kje poseže nek vsadek v  naravno zvočno pot. Edini vsadek, ki v tem diagramu izstopa, je vsadek kostnega prevajanja (BCI), ki se ne ravna po naravni zračni zvočni poti, ampak uporablja kostno pot in je zato upodobljen na levi strani slike zgoraj. Razumljivo je torej, da se ta vrsta vsadkov uporablja pri prevodni naglušnosti (neprehoden sluhovod, …),  enostranski gluhoti, kroničnih vnetjih sluhovoda, po večkratno neuspešnih operacijah otoskleroze, …, saj s stimulacijo notranjega ušesa preko lobanjske kosti zaobide vse težave v zunanjem in srednjem ušesu.

Vsadki srednjega ušesa se izognejo nekaterim pogostim težavam klasičnih slušnih aparatov: povratnemu zvoku in posledičnemu piskanju, popačenju zvoka, okluziji sluhovoda z olivo in s tem povezanimi problemi. Zvok je zato čist in praktično enak naravnemu poslušanju. Najbolj znan vsadek srednjega ušesa je Carina™, ki so ga izdelali v Otologics (ZDA). Zanimiva lastnost tega vsadka je tudi ta, da nima zunanjega dela (zvočnega procesorja), ampak se vsi deli nahajajo pod kožo. V ta namen je bilo potrebno razrešiti cel kup dodatnih problemov: podkožni mikrofon, problematika napajanja z električnim tokom, …

Danes nam znanost omogoča vrsto različnih rešitev za različne tipe naglušnosti in gluhote. kar si lahko ogledamo tudi na sliki 2. Ta umešča posamezne vsadke glede na stopnjo (t.j. izgubo sluha merjeno v decibelih  – dB)  in tip naglušnosti oz. gluhoto, to je razmerje med izgubo sluha po zračni in kostni poti. V diagramu so prikazani le nekateri t.j. tipični modeli posameznih vrst vsadkov.

Slika 2

 

Podobne vsebine